Črni ponedeljek, 5. februar 2018

Že večkrat smo napovedali veliko verjetnost nove finančne krize, ki se bo začela z borznim zlomom. Vsaj en zlom je že v polnem teku - zlom kriptovalut. Bitcoin, ki je še vedno na prvem mestu med več kot tisoč kriptovalutami, je z vrednosti 19.796 dolarja ($), ki jo je dosegel 17. decembra 2017, zdrsnil na manj kot 7.000 $, 5. februarja 2018. Čeprav se vrednost teh valut ves čas dviga in spušča, je trend jasno viden - navzdol. Z zamikom se zgodba ponavlja tudi na glavnih svetovnih finančnih borzah, kjer se je s februarjem 2018 - po več letih neprestane rasti - začelo puščanje velikanskega borznega balona. Morda bo šel današnji dan v zgodovino kot "črni ponedeljek".

Seveda bodo kmalu sledili novi napori finančnih institucij, predvsem najmočnejših centralnih bank, da zaustavijo proces finančnega zloma. Morda jim bo za krajši čas to tudi uspelo, a to bo res zgolj začasno. Pri kriptovalutah je zgodba drugačna. Za njimi ne stoji nobena nadzorna inštitucija, zato se lahko tudi popolnoma zlomijo in pristanejo pri vrednosti - nič, vsaj večina.

Čeprav je vsako napovedovanje v svetu financ nekaj povsem nemogočega, pa naše prepričanje izhaja iz razumevanja vzrokov in posledic. Vsaka posledica (v tem primeru borzni zlom) ima svoj vzrok ali vzroke. Vzroki za borzni oziroma finančni zlom pa tičijo v obstoječem ekonomskem sistemu, ki je utemeljen na neprestani gospodarski in finančni rasti.

Centralne banke so po resnem finančnem zlomu v letu 2008 ekonomski in finančni sistem reševale s skorajda neomejenimi finančnimi sredstvi. Ta sredstva so sicer omogočila relativno majhno gospodarsko rast, a velika večina teh finančnih sredstev se je znašla na finančnih trgih, kjer so bile rasti borznih indeksov izjemno visoke. In večino tega javnega bogastva (vsaj v teoriji so centralne banke skrbnik javnega denarja) je pristalo v zasebnih žepih (borze so zapleten mehanizem za prehajanje javnega bogastva v zasebne žepe). Zato imamo danes neenakost, ki ji skorajda ni primerjave v zgodovini.

In zgodovina je takšno napihovanje finančnih balonov in takšno rast neenakosti vselej kaznovala. Zlomu finančnega sistema lahko hitro sledi ekonomski zlom, kar lahko povzroči izjemne družbene pretrese.

A kot smo že večkrat poudarili: to morda niti ni slabo. Kajti potrebujemo streznitev, ki lahko pride samo na boleč način. Streznitev pomeni, da končno spoznamo, da moramo poskrbeti za vse ljudi na planetu in tudi za planetarno okolje - zares, ne samo s kozmetičnimi popravki. Kar pomeni, da moramo temeljito spremeniti svoj življenjski slog (v smeri večje zmernosti in preprostosti) in predvsem naš ekonomski sistem. Ta ne sme temeljiti na sebičnosti in pohlepu, temveč na pravičnosti, sodelovanju in predvsem na medsebojni delitvi dobrin. Takšni ekonomiji pa rečemo EKONOMIJA DELITVE.


Slika: prizor po velikem borznem zlomu 1929