nedelja, 07. januar 2018

Kaj nas lahko naučijo kriptovalute?


Kriptovalute so za mnoge demokratična oblika denarja, ki bo ljudi osvobodila tiranije vsemogočnih centralnih bank, ali pa revolucionarna tehnološka rešitev, ki bo popolnoma spremenila podobo denarja in ekonomije nasploh. Morda imajo oboji prav, dejstvo pa je, da so v preteklem letu kriptovalute postale predvsem vroče špekulativno blago, ki je vlagateljem (oziroma pravilneje špekulantom) prinašalo sanjske dobičke. Z obsežnim špekuliranjem se je začel napihovati tako imenovani kriptobalon, ki pa že kaže prve znake puščanja. Hud padec vrednosti kriptovalut lahko sproži domino efekt in povzroči pok zares velikih finančnih balonov, ki jih že od leta 2009 s poceni denarjem polnijo največje svetovne centralne banke. Česa nas torej lahko naučijo kriptovalute?

Najprej tega, da spoznamo, kaj se zgodi, če ekonomski sistem, še zlasti njegov finančni del, ni reguliran. Tako imenovani svobodni trgi so samo drugo ime za nereguliran ekonomski sistem, v katerem imajo daleč največje koristi najmočnejši ekonomski igralci (velike korporacije in banke, finančni skladi, bogati posamezniki). Ti z borznim špekuliranjem, finančnim manipuliranjem in z izogibanjem plačilu davkov ter drugih obveznosti državno in globalno bogastvo preusmerjajo v zasebne žepe. Trgi kriptovalut so danes popolna prispodoba nereguliranih svobodnih trgov, kjer smo priča divjim cenovnim nihanjem, nesledljivim transakcijam, premoženju neznanega (morda tudi kriminalnega) izvora itd. A da se razumemo, tudi preostali finančni sistem deluje na podoben način, le da je vsaj minimalno reguliran.

Poleg tega nas kriptovalute učijo, da tehnologija ni dobra sama po sebi. Razvijalci kriptovalut ne morejo trditi, da niso krivi za današnje obsežno špekuliranje. Če bi želeli vzpostaviti stabilno valuto za digitalne transakcije, bi jo lahko vezali na določeno valuto ali dobrino ali pa bi vsako špekulacijo obremenili z določenim prispevkom. Seveda tudi to ne bi popolnoma izključilo špekulacij, bi jih pa bistveno omejilo. Špekulacije so nevarna stvar, saj povzročajo pomanjkanje finančnih sredstev v revnejših okoljih, s tem pa neposredno ogrožajo blaginjo in celo preživetje milijonov ljudi. A ponovno poudarimo, tudi preostali finančni sistem deluje po istem kopitu; trgi kriptovalut pa so neregulirani finančni trgi par excellence.

V relativno bližnji prihodnosti skorajda zagotovo lahko pričakujemo zlom špekulativnega balona kriptovalut, ki bo morda sprožil pok še mnogo večjih finančnih balonov – delniških, obvezniških in drugih. Bolj ko danes rastejo borzni indeksi, hujši bo njihov jutrišnji padec. Pa saj je že skrajni čas, da se lotimo temeljitih, sistemskih ekonomskih sprememb, kajti današnja ekonomija povzroča vse večjo škodo planetarni družbi in okolju. Namesto špekulativne ekonomije, kjer je v središču denar (v kakršni koli obliki pač), moramo vzpostaviti ekonomski sistem, kjer bodo v središču človek s svojimi potrebami in dobrine za zadovoljevanje teh potreb. Takšna ekonomija bo slonela na medsebojni delitvi dobrin in sodelovanju. To bo ekonomija delitve, ekonomija za 21. stoletje.

Ni komentarjev: