nedelja, 14. januar 2018

Za vse ni prostora pod Soncem













Za vse ni prostora pod Soncem:

za 3,1 milijona otrok, mlajših od 5 let,
ki vsako leto umrejo zaradi slabe prehrane;

za 815 milijonov Zemljanov, ki so lačni;

za 4,2 milijarde ljudi, ki živijo v hudi revščini, in za 46.000,
ki jih posledično vsak dan po nepotrebnem umre;

za 1,8 milijarde prebivalcev planeta,
ki za pitje uporabljajo onesnaženo vodo;

za 2,4 milijarde ljudi, ki trpijo zaradi
neprimernih sanitarij kot so stranišča in latrine;

za 1.000 otrok, ki vsak dan umrejo zaradi bolezni,
ki so povezane z onesnaženo vodo in z neurejenimi sanitarnimi razmerami;

za 57 milijonov otrok, ki ne obiskujejo osnovne šole;

za 400 milijonov Zemljanov, ki nimajo dostopa
do osnovnih zdravstvenih storitev;

za 65 milijonov ljudi, ki so morali zbežati od doma.

Tem ljudem ne pustimo, da bi živeli kot normalna človeška bitja,
odrekamo jim njihove najbolj temeljne dobrine
in živimo kot da oni ne živijo z nami na skupnem planetu.

sreda, 10. januar 2018

Delitev je rešitev















Na Zemlji, kjer pridelamo
dovolj hrane za prav vse Zemljane,
je 815 milijonov lačnih,
eden izmed devetih ljudi
gre zvečer v posteljo s praznim želodcem.
Še huje! Eden izmed treh prebivalcev planeta
trpi zaradi nezadostne prehranjenosti.*

Res vemo, (pre)sitih in izbirčnih želodcev,
strmeči v neskončne police s hrano,
kjer so edini problemi prevelika izbira,
naša nečimrnost in obsedenost z zdravo prehrano,
kaj pomeni trpeti lakoto?

Je res tako težko pomisliti,
da bi lahko vso to hrano preprosto
delili z našimi brati in sestrami,
člani naše velike družine – človeštva.
Ne z dobrodelnostjo, ki jo pogosto dajemo kot miloščino,
ki žali človeško dostojanstvo in ponos,
temveč na organiziran način, s sodelovanjem
v okviru celotne globalne skupnosti.

Res ni potrebe, da bi danes 
kdorkoli umrl zaradi lakote
v tem svetu obilja in vrhunske tehnologije.
Delitev je rešitev.


* World Food Programme: Zero Hunger

nedelja, 07. januar 2018

Kaj nas lahko naučijo kriptovalute?


Kriptovalute so za mnoge demokratična oblika denarja, ki bo ljudi osvobodila tiranije vsemogočnih centralnih bank, ali pa revolucionarna tehnološka rešitev, ki bo popolnoma spremenila podobo denarja in ekonomije nasploh. Morda imajo oboji prav, dejstvo pa je, da so v preteklem letu kriptovalute postale predvsem vroče špekulativno blago, ki je vlagateljem (oziroma pravilneje špekulantom) prinašalo sanjske dobičke. Z obsežnim špekuliranjem se je začel napihovati tako imenovani kriptobalon, ki pa že kaže prve znake puščanja. Hud padec vrednosti kriptovalut lahko sproži domino efekt in povzroči pok zares velikih finančnih balonov, ki jih že od leta 2009 s poceni denarjem polnijo največje svetovne centralne banke. Česa nas torej lahko naučijo kriptovalute?

Najprej tega, da spoznamo, kaj se zgodi, če ekonomski sistem, še zlasti njegov finančni del, ni reguliran. Tako imenovani svobodni trgi so samo drugo ime za nereguliran ekonomski sistem, v katerem imajo daleč največje koristi najmočnejši ekonomski igralci (velike korporacije in banke, finančni skladi, bogati posamezniki). Ti z borznim špekuliranjem, finančnim manipuliranjem in z izogibanjem plačilu davkov ter drugih obveznosti državno in globalno bogastvo preusmerjajo v zasebne žepe. Trgi kriptovalut so danes popolna prispodoba nereguliranih svobodnih trgov, kjer smo priča divjim cenovnim nihanjem, nesledljivim transakcijam, premoženju neznanega (morda tudi kriminalnega) izvora itd. A da se razumemo, tudi preostali finančni sistem deluje na podoben način, le da je vsaj minimalno reguliran.

Poleg tega nas kriptovalute učijo, da tehnologija ni dobra sama po sebi. Razvijalci kriptovalut ne morejo trditi, da niso krivi za današnje obsežno špekuliranje. Če bi želeli vzpostaviti stabilno valuto za digitalne transakcije, bi jo lahko vezali na določeno valuto ali dobrino ali pa bi vsako špekulacijo obremenili z določenim prispevkom. Seveda tudi to ne bi popolnoma izključilo špekulacij, bi jih pa bistveno omejilo. Špekulacije so nevarna stvar, saj povzročajo pomanjkanje finančnih sredstev v revnejših okoljih, s tem pa neposredno ogrožajo blaginjo in celo preživetje milijonov ljudi. A ponovno poudarimo, tudi preostali finančni sistem deluje po istem kopitu; trgi kriptovalut pa so neregulirani finančni trgi par excellence.

V relativno bližnji prihodnosti skorajda zagotovo lahko pričakujemo zlom špekulativnega balona kriptovalut, ki bo morda sprožil pok še mnogo večjih finančnih balonov – delniških, obvezniških in drugih. Bolj ko danes rastejo borzni indeksi, hujši bo njihov jutrišnji padec. Pa saj je že skrajni čas, da se lotimo temeljitih, sistemskih ekonomskih sprememb, kajti današnja ekonomija povzroča vse večjo škodo planetarni družbi in okolju. Namesto špekulativne ekonomije, kjer je v središču denar (v kakršni koli obliki pač), moramo vzpostaviti ekonomski sistem, kjer bodo v središču človek s svojimi potrebami in dobrine za zadovoljevanje teh potreb. Takšna ekonomija bo slonela na medsebojni delitvi dobrin in sodelovanju. To bo ekonomija delitve, ekonomija za 21. stoletje.

četrtek, 04. januar 2018

25. člen, besede naj meso postanejo










Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni,
ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo,

so besede, ki že dolgo neslišane odzvanjajo v svetu.*

Za zdravje in blaginjo potrebujemo dobrine,
vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo
in potrebnimi socialnimi storitvami; 
brez njih življenje Zemljanov ni le klavrno in ubogo,
vprašljivo je tudi njih preživetje.

Poleg teh dobrin, ki zadovoljujejo 
človekove osnovne potrebe, pa življenje 
v kompleksnih družbenih okoljih zahteva vsaj še
pravico do varstva v primeru brezposelnosti,
bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti
ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev
zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.


Še posebno skrb mora družbena skupnost
nameniti svojim najranljivejšim članom:
Materinstvo in otroštvo sta upravičena
do posebne skrbi in pomoči.
Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski
ali zunaj zakonske skupnosti,
uživajo enako socialno varstvo.


Če k tem osnovnim (ekonomskim) pravicam 
slehernega Zemljana prištejemo še, 
da vsakdo ima pravico do izobraževanja,**
dobimo trdne temelje, na katerih lahko izgradimo 
planetarno družbo zdravja in blaginje.

Politiki in ekonomisti vseh dežel 
ter vsi ljudje z voljo za dobro
zapišimo te besede v sleherni zakon, pogodbo in dokument,
sleherno naše dejanje naj prežemajo te jasne in plemenite misli.
Besede naj meso postanejo.



* V poševnem tekstu je celoten 25. člen Splošne deklaracije človekovih pravic.
** Uvodni del 26. člena Splošne deklaracije človekovih pravic.

Slika: The Dag Hammarskjöld Library

ponedeljek, 01. januar 2018

2018


Prehod v novo leto je več kot primeren čas za razmislek. Za nazaj in za naprej. Za nazaj je bolje, da stvari pustimo tam, kamor zares spadajo – v preteklost! Ni dobro, da nosimo stare probleme, zamere in druga nepotrebna bremena. Iz preteklosti nam lahko koristijo samo izkušnje, ki smo si jih prigarali predvsem na svojih in tudi napakah drugih. Prihodnosti naj nas ne bo strah, prav je, da jo vidimo kot novo priložnost, da nekaj storimo boljše kot v preteklosti. Še najboljše pa je, da se osredotočimo na sedanjost, kajti ta je tista, ki gradi prihodnost. Če delamo dobro, ustvarjamo dobro prihodnost in obratno. Tukaj in zdaj so naši bližnji ter širša družba, ki nas potrebujejo. Potrebujejo našo pozornost, skrb in ljubezen; naše dobre misli in dobra dejanja.

Ozrimo se samo na politiko. Kako številni so politiki, ki radi kopljejo po preteklosti in odpirajo stare rane. To delajo iz svojih sebičnih interesov – za večjo popularnost. V družbi pa ustvarjajo globoke rane razkola, ki zavirajo resnični družbeni razvoj. Ekonomisti pa nasprotno špekulirajo z našo skupno prihodnostjo. Njihove aktivnosti so dejansko kraja prihodnjim rodovom. Gospodarska rast, sla po dobičkih v svojem bistvu pomenita krasti dobrine, ki so namenjene potrebam prihodnjih generacij. Politika izrablja našo preteklost, ekonomija pa uničuje našo skupno prihodnost.

Prenehajmo nasedati političnim manipulacijam s preteklostjo in mešetarjenju ekonomistov s prihodnostjo. Za začetek se ozrimo na resnično podobo današnjega sveta in ga z manjšimi in večjimi koraki začnimo spreminjati. Podoba današnjega sveta še zdaleč ni rožnata. Obsežna lakota in skrajna revščina, podnebne spremembe, množične migracije, številni manjši konflikti in grozeča jedrska vojna so realni problemi sveta. Ne bomo jih rešili z gradnjo ograj, zidov in utrjevanjem meja; ne bomo jih rešili z oboroževanjem in z obsedenostjo z varnostjo; ne bomo jih rešili z zatiskanjem oči in s predajanjem lažnim občutkom potrošniško-porabniške blaginje.

Prava naloga politike in ekonomije je zagotoviti blaginjo za vse ljudi na planetu. Tukaj in zdaj. Ne na škodo okolja in prihodnjih rodov. Blaginja pomeni imeti dovolj dobrin za dobro življenje, kar pomeni, da lahko zadovoljujemo svoje osnovne potrebe in potrebe, ki omogočajo razvoj naših potencialov. Blaginja pomeni tudi živeti v mirnem in zdravem okolju. Tako kot si vsakdo prizadeva za blaginjo svoje družine, si moramo prizadevati za blaginjo celotne človeške družine.

Morda bo 2018 leto velikih ekonomskih pretresov, kajti na videz rešena ekonomska kriza lahko v slehernem trenutku ponovno izbruhne. Takrat bomo zares razumeli, da so pomembni ljudje in njihova blaginja, ne pa gospodarska rast in dobički. Takrat bomo razumeli, da so v središču ekonomskega sistema dobrine, ki so potrebne za blaginjo ljudi, in ne denar (v katerikoli obliki pač). Takrat bomo razumeli, da ekonomski sistem prihodnosti ne more delovati na podlagi sebičnosti in pohlepa, temveč na temeljih sodelovanja in medsebojne delitve dobrin.

Naj bo leto 2018 začetek politično-ekonomske preobrazbe. Prenehajmo brskati po preteklosti in krasti prihodnjim generacijam. Poskrbimo za najrevnejše ljudi na planetu, to je prvi korak v boljšo prihodnost. Ni bolj pomembne naloge za politike in ekonomiste sleherne države sveta; prav tako za vse, ki lahko karkoli prispevajo k tej plemeniti nalogi. Od tu naprej bo vse lažje.