nedelja, 19. julij 2015

Na začetku novega


Živimo v izjemno burnem obdobju človeške zgodovine. Hitrost sprememb je tako velika, da jim komajda sledimo, kaj šele, da bi se jim uspeli sproti prilagajati. A morda, če je verjeti številnim informacijam, dogodkom in znamenjem, bo že relativno bližnja prihodnost prinesla spremembe, ki si jih danes komajda lahko zamislimo.

Po informacijah, ki jih že skorajda štirideset let objavlja Benjamin Creme, bo v bližnji prihodnosti v svetovno javno življenje v vlogi učitelja človeštva vstopil Maitreja. Pojasniti, kdo je Maitreja, je zahtevna naloga, tako ljudjem, ki so verni, kot tudi tistim, ki to niso. Ljudje le stežka spremenimo svoja prepričanja.

Da bi ljudje laže sprejeli tako ne-verjetno novico, se po svetu že vrsto let pojavljajo številna znamenja in nenavadni dogodki, ki jih nekateri poimenujejo kot čudežne, drugi pa znanstveno-fantastične (Temna materija in druge nenavadnosti). O nekaterih pojavih se previdno izrekajo celo najvišji predstavniki vlad po svetu, med njimi tudi ameriški predsednik Obama (Ničesar ne smem razkriti).

Benjamin Creme pa ne deluje sam, temveč v okviru neprofitne organizacije Share International, katere že ime samo (v slovenščini Medsebojna delitev dobrin na mednarodni ravni) poudarja eno temeljnih Maitrejevih prioritet, ki človeštvo lahko vodi v prihodnost brez vojn, pomanjkanja (805 milijonov) in uničenega okolja. Ta prioriteta je medsebojna delitev dobrin (Čas je za medsebojno delitev dobrin).

Velika verjetnost pa je, da bomo ta velik in nujen korak v prihodnost storili šele, ko nas bo streznil še en globalen borzni zlom (Popotresni sunek), po katerem bomo spoznali, da potrebujemo resnične spremembe v smeri medsebojne delitve dobrin in sodelovanja.

Prihodnost bo vsekakor vznemirljiva. Ne zavrnimo je kar tako.


Slika: Small Business Trends

četrtek, 16. julij 2015

Čas je za medsebojno delitev dobrin

Najprej nanizajmo nekaj dejstev:

- gospodarska rast je še vedno v središču ekonomskih politik večine svetovnih držav;

- kljub gospodarski rasti se povečuje družbena neenakost in z njo revščina ter lakota;

- z gospodarsko rastjo se zaostruje okoljska kriza;

- svetovna proizvodnja ključnih dobrin že zdaj zadostuje za osnovne potrebe vseh ljudi na planetu;

- denarni oziroma finančni sistem že dolgo ni več v “službi” gospodarstva in prebivalstva, temveč je postal sredstvo bogatenja in (politične) moči.

Vse kar smo zapisali so dejstva. Dejstva so nekaj, “kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo”. (SSKJ) Gospodarska rast torej povzroča vedno večje obremenitve okolja, hkrati pa več dodatnih dobrin ne rešuje obsežne revščine in lakote v svetu. Gospodarska rast ni pot v prihodnost.

Tisto, kar zares potrebujemo, je pravičnejša porazdelitev globalnih dobrin, ki jih je ta hip dovolj za slehernega Zemljana. Tako se obremenitve okolja ne bodo povečevale, zmanjšale pa se bodo družbene napetosti, ki večinoma izhajajo iz velikanske neenakosti v vseh državah sveta.

Ideja medsebojne delitve globalnih virov (Share The World's Resources) oziroma dobrin je že dolgo prisotna in predstavlja resno, če že ne kar edino alternativo današnjemu ekonomskemu sistemu sebičnosti in tekmovanja (konkurenčnosti), v katerem jo najšibkejši vedno najslabše odnese - pa naj gre za posameznike ali države.

Medsebojna delitev ni nekaj zapletenega in eksotičnega. Gre za preprost dogovor med državami, da svoje presežke dobrin namenijo posebnemu skladu, ki bo na mednarodni ravni koordiniral njihovo prerazporeditev na območja, kjer jih primanjkuje. S tem ne bi nihče ničesar izgubil, saj gre za presežne dobrine, ki večinoma končajo na odpadu ali propadejo v velikanskih skladiščih. Mnogi, ki jim primanjkuje tudi najnujnejših dobrin, pa bi z medsebojno delitvijo dobili veliko. Kaj milijonom ljudi, ki so kronično lačni, teh je na svetu še vedno preko 800 milijonov, pomeni hrana, ki neuporabljena leži v velikih skladiščih bogatih držav? Odgovor je seveda preprost: pomeni jim življenje.

Z globalnim mehanizmom medsebojne delitve delitve dobrin bi države ponovno prevzele nadzor nad pretokom globalnih virov, ki ga imajo danes v rokah finančne elite. Finančni sistem danes s pomočjo dolgov obvladuje globalne dobrine in jih usmerja v skladu z lastnimi interesi, ne pa interesi držav in njihovega prebivalstva.

Ne gre za to, da bi vsi imeli enako in živeli enako. Vendar si niti en človek na planetu ne zasluži umreti od lakote. To preprosto ni človeško. Tudi ni človeško živeti v slumih, kjer ni ne sanitarij, ne pitne vode in še marsičesa drugega ne.

Človeško pa je, da si med seboj delimo dobrine in s tem preprečimo nepotrebne smrti ter uničenje globalnega okolja. Medsebojna delitev je prihodnost.



Slika: The Hindu

petek, 10. julij 2015

Cipras proti svetu

Je mogoče biti en dan najbolj oboževana, drugi dan pa najbolj osovražena oseba na svetu? Je mogoče. Če si Aleksis Cipras. Mnogi oboževalci Aleksisa Ciprasa smatrajo, da jih je zdaj nenadoma izdal. Ker se pogaja z upniki za nov sveženj pomoči. A Aleksis Cipras ni nikogar izdal. Morda samo salonske levičarje, ki iz varne razdalje navijajo za Grke v boju proti neizmerno močnim finančno-političnim silam.

Le malokdo je v resnici podprl epski boj grške vlade s finančnimi institucijami in evropskimi politiki. Če bi Grki dobili resno podporo, bi bil njihov boj lahko veliko uspešnejši. A s polnim želodcem se je lahko igrati ideološke igrice, medtem ko je obubožanim Grkom težko v nedogled čakati na izide pogajanj.

Kaj so storili tisti, ki so zdaj planili po Aleksisu Ciprasu? So organizirali proteste proti ciničnim izjavam slovenskega finančnega ministra in premierja proti Grkom? So zbirali pomoč za lačne Grke? Ne, večinoma samo čakajo na novice o novem OXI Aleksisa Ciprasa. Ali pa objavijo kratek komentar na blogu ali FB-ju. In to je vse.

Boj proti globalni finančni oligarhiji ne bo izbojevala Grčija sama. Grki so pokazali pot, a na njej so ostali sami. Samo res močna koalicija držav in civilnodružbenih gibanj lahko izbori zmago proti neizmerno močnih finančnim elitam.

Grki potrebujejo hrano, pijačo, zdravila, stanovanja, delo itd. Aleksis Cipras ne sme izdati Grkov. Salonske levičarje pa lahko.


Slika: Wikipedia

torek, 7. julij 2015

Ne Grčija, Kitajska!


Čeprav se vsa Evropa in tudi dobršen del sveta že lep čas intenzivno ukvarja z Grčijo, pa je na obzorju še veliko večji problem - Kitajska. Grčija je iz ekonomskega vidika palček; pri Grčiji gre predvsem za evropsko in v ozadju nemško obsesijo z varčevanjem. A v času zaostrovanja grške krize se je Kitajska znašla na robu borznega zloma, ki lahko do temeljev pretrese svet.

Ključna kitajska borzna indeksa, Shanghai Composite in Shenzhen Composite, sta v zadnjih tednih izgubila 30 % vrednosti, kar znese približno 3.000 milijard dolarjev; z drugimi besedami: 3.000 milijard dolarjev je v zadnjih dneh na kitajskih borzah dobesedno izpuhtelo (China freezes new share offers in bid to shore up plunging stock markets).

Kitajska vlada si zdaj obupno prizadeva stabilizirati padajoče borzne trge. Morda ji bo to začasno tudi uspelo, a stalna, večletna rast borznih indeksov se zdaj končuje. Na boleč način. Podobno kot pred leti pri nas, so se Kitajci množično zadolževali, da so lahko “uživali” v navidez brezkončni rasti borznih trgov.

Zgodba je bila že velikokrat ponovljena: čezmerna rast ima neizogibno za posledico čezmerne padce. Vendar borze avtomatsko za sabo potegnejo podjetja, kajti s padanjem vrednosti delnic se zmanjšuje tudi vrednost podjetij. Kriza v podjetjih pa se hitro pokaže v celotni ekonomiji in družbi. Ko se zamaje Kitajska, se zamaje cel svet. V prihodnjih tednih ali mesecih bomo priče postopnemu zlomu globalne ekonomije.

Ekonomija, ki sloni na finančnih in borznih špekulacij, bo propadala pred našimi očmi. Kar zdaj doživljajo Grki, bomo videli tudi v drugih razvitih državah; v številnih nerazvitih državah pa je “grška” kriza že desetletja vsakdanja stvar, samo da tega nihče več ne opazi, ali pa noče.

Je mogoč izhod iz te strme poti navzdol? Je. Bistvo ekonomije namreč ni denar (finance), temveč dobrine. Lahko jeste denar; se lahko oblečete v denar; vam lahko denar nudi varno zavetje? Ne more. Namesto, da se neprestano ukvarjamo z denarjem, se moramo začeti ukvarjati z dobrinami.

In magična beseda prihodnosti je: medsebojna delitev dobrin. Ko se bomo naučili medsebojne delitve dobrin, predvsem na globalni ravni, bodo vse finančne tegobe tega sveta izpuhtele. Ne bo jih več. Človeštvo bo končno svobodno zadihalo in zaživelo v miru in blaginji.


petek, 3. julij 2015

ZA OXI

V Grčiji se piše zgodovina. Nedeljski referendum v Grčiji (5. julij. 2015) je nedvomno zgodovinski. Grki se bodo odločali ZA (grško NAI) ali PROTI (grško OXI) politiki varčevanja, ki jo Grkom in drugim državam že lep čas vsiljujejo institucije finančnih elit, v spregi s političnimi elitami vseh preostalih evropskih držav. Razmerje je 30:1. Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija (zastopniki finančnih elit) plus sedemindvajset evropskih držav proti Grčiji. Če zraven prištejete še gromozansko korporativno medijsko industrijo, potem vam je lahko jasno pod kakšnim pritiskom so se znašli Grki.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz pravi, da gre pri zadnjih dogajanjih za evropski napad na grško demokracijo. (Europe’s Attack on Greek Democracy) “Številni evropski voditelji želijo propad levičarske vlade premierja Aleksisa Ciprasa. Konec koncev je skrajno neprijetno, da ima Grčija vlado, ki se tako zelo zoperstavlja politikam, ki so v mnogih razvitih državah zelo veliko prispevale k povečanju neenakosti in ki je tako zelo zavezana k omejitvi nebrzdane moči bogastva,” pravi Stiglitz. "Zdi se, da verjamejo, da lahko sčasoma zlomijo grško vlado, s tem ko jo ustrahujejo, da bi privolila v dogovor, ki je v nasprotju z njenim mandatom."

V odprtem pismu so mednarodni akademiki, med katerimi sta tudi bivši canterburyški nadškof Rowan Wiliams in filozof Slavoj Žižek, med drugim zapisali:

“Grški referendum uniji daje možnost, da potrdi svoje spoštovanje vrednot razsvetljenstva – enakosti, pravičnosti in solidarnosti – in načel demokracije, na kateri temelji njena legitimnost. Kraj, kjer se je rodila demokracija, Evropi daje priložnost, da v 21. stoletju potrdi zavezanost svojim idealom.”

Referendum bi moral biti vseevropski. Vsebovati bi moral naslednja vprašanja::

  • ste za nadaljevanje uničevalne varčevalne politike ali proti;
  • ste za vedno večjo neenakost ali proti oziroma za pravičnejšo družbo, ki vsem omogoča blaginjo;
  • ste zato, da finančne institucije vodijo vašo državo ali proti;
  • ste za odpis dolgov državam v hudih težavah ali proti.

Če bi sam lahko glasoval, bi bil nedvomno ZA OXI.