ponedeljek, 27. maj 2013

Peti element

V sredini 23. stoletja se Zemlji hitro približuje Veliko zlo (Great Evil) v obliki gigantske krogle črnega ognja, ki grozi, da bo uničila vse življenje na Zemlji. Na Veliko zlo Zemljani istrelijo vsa mogoča orožja, tudi jedrska, a vsak napad ga le še okrepi. Krogla ima svojo lastno inteligenco, katere končni cilj je zgolj in edino uničenje celotnega planeta; krogla uničuje vse pred seboj, tudi svoje najtesnejše in najzvestejše pomagače (na čelu z mogočnim in pohlepnim kapitalistom Zorgom). Edino orožje proti Velikemu zlu je Peti element, bitje v ženski podobi, ki lahko poveže vse štiri elemente - zrak, vodo, ogenj in zemljo - v Božansko luč (Divine Light), ki lahko uniči Veliko zlo. Toda Peti element lahko aktivira edino resnični dokaz, da je človeštvo zmožno ljubezni, edino v tem primeru se “orožje” aktivira in uniči ultimativno zlo.

Govorimo o filmu Peti element (The Fifth Element) iz leta 1997. Ogled filma bi koristil marsikomu, še zlasti pa politikom, ki ne razumejo, da smo sredi spopada z Velikim zlom v podobi globalnih finančnih trgov. Danes preprosto ne moremo drugače ponazoriti dogajanja, kot da vstopimo na polje metafizičnega. Globalni finančni trgi so Veliko zlo, ki uničuje vse pred seboj. Ta slepa sila - vsota človeškega pohlepa, sebičnosti, napuha in ločevanja - nima ne vizije, ne načrta in ne deluje niti malo racionalno oziroma razumsko.

Kdor misli, da lahko zadovolji globalne finančne trge, je globoko naiven. Finančni trgi ne bodo zadovoljni, če bomo prodali par podjetij ali pa kar vse ali, če bom o povsem ukinili javni sektor ali, če bomo razprodali vse naravne vire. Finančni trgi se preprosto pred ničemer ne ustavijo, ker se ne morejo; ko uničijo nekaj, gredo naprej. Ker v njihovem delovanju ni ničesar racionalnega, logičnega, empatičnega. Finančni globalni trgi so Veliko zlo, ki konzumira vse pred seboj. Veliko zlo z uničenjem vsega na koncu uniči tudi sebe, a s tem se niti malo ne ukvarja.

Slovenski politiki želijo sodelovati s finančnimi trgi, a tem je popolnoma vseeno za njihovo sodelovanje, saj ga izrabijo zgolj za svoje interese, ki nimajo ničesar skupnega z interesi človeštva. Politiki trgom ponujajo zlato pravilo, višji davek, “vitki” javni sektor, prodajo podjetij - a apetitov finančnih trgov se ne da nasititi, kot ni mogoče zadovoljiti želje.

Peti element

Peti element lahko uniči Veliko zlo v podobi finančnih trgov samo s povezavo štirih elementov, ki združujejo in povezujejo civilno družbo oziroma družbo nasploh; ti štirje elementi so: solidarnost, sodelovanje, medsebojna delitev in družbena angažiranost. Ti štirje elementi so izraz ljubezni do soljudi, do planeta in do življenja samega. Proti tem družbenim elementom Veliko zlo nima nobene moči.

nedelja, 19. maj 2013

Za drugačno prihodnost

Ključna sporočila Mednarodne nevladne organizacije Share The World’s Resources (Medsebojna delitev svetovnih virov; STWR), ki ima status posvetovalnega telesa pri Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov (Economic and Social Council of the United Nations; ECOSOC) so (STWR):
  • Share (deli z drugimi), 
  • Unite (združuj), 
  • Cooperate (sodeluj), 
  • Live Simply (živi preprosto) in 
  • Act Now (deluj zdaj).
V teh petih kratkih besedah oziroma besednih zvezah je zajeta globoka sporočilnost za kompleksno družbo 21. stoletja. Vsekakor je vredno, da o teh besedah razmislimo.

Medsebojna delitev

Prihodnosti, v kateri bi ljudje živeli v miru in blaginji, si ne moremo predstavljati v vsesplošnem tekmovanju, ki še zlasti na ekonomskem področju predstavlja temeljno paradigmo sodobne družbe. Tekmovanje za naravne vire in družbene dobrine dokazano povzroča hude družbene konflikte ali vodi celo v razpad družbenih skupnosti, poleg seveda uničenja okolja v razsežnostih, ki so že skorajda nepovratne. Ključni viri in dobrine (voda, osnovni prehranski proizvodi, energija itd.) ne morejo in ne smejo biti blago s katerim se trguje in špekulira na svetovnih trgih.

Medsebojna delitev na različnih ravneh - lokalni, državni in globalni - bo omogočila, da bo imel sleherni prebivalec dostop do virov in dobrin, ki mu bodo omogočali življenje v blaginji. Danes že delujejo posamične pobude in konkretne oblike, ki delujejo po principih medsebojne delitve.

Združevanje, enotnost

Ne glede na vse razlike in pomanjkljivosti človeštvo danes že deluje kot skupnost, ki jo simbolizira Organizacija združenih narodov. Kar seveda ne pomeni, da moramo vsi govoriti en jezik, da moramo imeti eno samo politično ali ekonomsko ureditev, temveč da smo zmožni mirno živeti drug poleg drugega oziroma drug z drugim. V zadnjih letih nas je še posebej povezalo zavedanje, da je naše okolje celovit sistem, ki zahteva enoten in celovit pristop.

Enost človeštva ni enaka uniformiranosti, temveč zmožnost priznati drugačnost drugega, jo spoštovati in negovati. Namesto, da drug drugemu vsiljujemo lastno razmišljanje in lastne predstave o svetu, moramo opredeliti skupne cilje in si prizadevati za njihovo uresničitev. Med temi cilji morajo biti na prvem mestu vsekakor mir, blaginja vseh ljudi in ohranitev okolja.

Sodelovanje

Rešitev katergakoli ključnega problema sodobne družbe zahteva sodelovanje, nikakor ne tekmovanja. Reševanje globalne podnebne oziroma okoljske krize, odprava revščine, lakote, gospodarske krize in tako naprej, zahtevajo sodelovanje. Ni druge poti. Kam nas je pripeljalo tekmovanje, ki je temelj ekonomskega ustroja skorajda sleherne družbene skupnosti na planetu, vidimo vsak dan pred svojimi očmi.

Preprosto življenje

Preprosto življenje ne pomeni, da se odpovemo dobrinam sodobne družbe. Kljub super sodobnim mobilnim telefonom, računalnikom in drugim “čudesom” sodobne tehnologije lahko živimo preprosteje. Preprosto življenje med drugim pomeni: da smo se zmožni odpovedati kakšni nepotrebni vožnji z avtomobilom; da ne kupujemo vsega, kar potrebujemo (stvari si lahko na različne načine medsebojno delimo); da se kdaj odpovemo mesni prehrani (ki je izjemno obremenjujoča za naše okolje); da vsaj občasno več časa namenimo svojim bližnjim in tako naprej.

Aktivno delovanje za družbeno dobro

Nobena sprememba ne pride sama po sebi. Brez naše udeležbe se  ne bo nič spremenilo. Še tako majhno dejanje v korist drugih in družbe kot celote ima velik učinek, še zlasti, ko se za to odloči mnogo ljudi.

četrtek, 09. maj 2013

Zakaj je delitev prihodnost

Zakaj je medsebojna delitev edina prava pot v prihodnost? Prihodnost, v kateri bi ljudje živeli v miru, blaginji in v ravnovesju s svojim okoljem.

Medsebojna delitev omogoča razvoj, ob hkratnem zmanjšanju pritiska na naravne vire in manjših obremenitvah okolja.

Danes vemo, da neprestana gospodarska rast preprosto ni mogoča. Čeprav to vemo, pa načrtovalci politik in njihovi izvajalci v gospodarski rasti še vedno vidijo rešitev vseh današnjih problemov. Planet Zemlja nas jasno opozarja, da to ni mogoče. Stalna gospodarska rast se lahko izteče edino v totalno izčrpanje naravnih virov in končno uničenje planeta Zemlje.

Medsebojna delitev pomeni, da nam vseh dobrin, ki jih potrebujemo zgolj občasno, ni potrebno imeti v lasti ali samo v zasebni uporabi. Avtomobile, orodja, različne hišne pripomočke, zemljo, prostore in še številne druge stvari si lahko na različne načine delimo in s tem zmanjšamo pritisk na naravne vire in okolje. Z manj dobrinami lahko zadovoljimo več človeških potreb. Veliko odrekanje ni potrebno, spremeniti pa moramo načine proizvodnje, potrošnje in uporabe dobrin.

Ljudje dejansko nismo lastniki okolja in dobrin, smo le uporabniki planetarnih dobrin in skrbniki planetarnega okolja.

Medsebojna delitev spodbuja sodelovanje, ki je temelj zaupanja in resničnega razvoja.

Predpostavka, da je ekonomska tekma (ki ji rečemo konkurenčnost) nekaj dobrega in da spodbuja razvoj, je povsem zgrešena. V resnici je ekonomska tekma, ali bolje rečeno vojna, bolj destruktivna, kot prava vojna z orožjem, primerljiva je le še z orožji za množično uničevanje.

Konkurenčna ekonomska tekma med državami, podjetji, posamezniki za seboj pušča grozljivo opustošenje: lakoto, revščino, družbene nemire, vojne (vojna z orožjem je posledica in ne vzrok ekonomskih vojn), uničeno okolje.

Medsebojna delitev vedno temelji na sodelovanju. Sodelovanje in medsebojna delitev sta dve plati istega kovanca; ne moreta eden brez drugega. Ljudje živimo na enem planetu in edina možnost je, da sodelujemo in da si delimo dobrine, ki nam jih naš planet (zaenkrat še) ponuja v izobilju. Ima lahko 7 milijard ljudi, kolikor nas je danes na planetu, sploh kakršnokoli prihodnost, če se bomo še naprej borili za vodo, hrano, energetske vire itd.?

Medsebojna delitev pomeni konec lakote, revščine ter s tem povezanih problemov.

Medsebojna delitev ključnih dobrin na globalni ravni, kot so osnovni prehranski proizvodi, neoporečna voda, energetski viri, zdravila in drugo, lahko v zelo kratkem času odpravi dva daleč najhujša problema sodobnega človeštva - lakoto in revščino, ki sta primarna vira večine lokalnih in globalnih konfliktov.

Rešitev globoke krize človeštva nista večja konkurenčnost in brezkončna gospodarska rast, temveč sodelovanje in medsebojna delitev. Druge poti preprosto ni.