sobota, 07. julij 2012

Smo lahko optimistični

Smo lahko za spremembo optimistični? Kljub številnim grožnjam, ki pretijo človeštvu, lahko z upanjem zremo v prihodnost? Navkljub podnebnim spremembam, onesnaženju okolja, prenaseljenosti, ekonomski in še posebej prehranski krizi, političnim napetostim in tako naprej.

Zelo pomembno je razumeti, da so grožnje, ki pretijo človeštvu, izključno posledica človekovih aktivnosti. Ali povedano drugače: edina grožnja človeštvu je človeštvo samo. Kar je dobro in slabo hkrati. Dobro je, ker človeštvo svojo destruktivno pot lahko kadarkoli spremeni. Slabo je, ker spremembe niso nekaj samoumevnega; nič se ne bo zgodilo samo po sebi. Potrebni so veliki napori, še zlasti pa sprememba človekove miselnosti.

Sodelovanje namesto “vsi proti vsem”

Rešitve, ki nam jih ponujajo ljudje “od zgoraj” oziroma naši ekonomski in politični voditelji, krizo prej zaostrujejo, kot pa jo rešujejo in te njihove “rešitve” so: povečanje konkurenčnosti, povečanje produktivnosti in strogo varčevanje. Bolj ko bomo konkurenčni in produktivni, bolj bomo zaostrili ekološko krizo in povečali razlike med ljudmi. Z varčevanjem, ki je v resnici zmanjševanje pravic večine prebivalstva, pa se še poglablja ekonomski del krize.

Tisto, čemur pravimo konkurenčnost, dejansko ni nič drugega kot tekma oziroma vojna vseh proti vsem. Konkurenčnost naj bi bila gibalo razvoja, a to še zdaleč ne drži. Konkurenčnost resda lahko prinese nekatere boljše proizvode, a cena za to je strašno visoka, saj se v medsebojni konkurenčni vojni uničujejo okolje, ljudje in posledično tudi družbene skupnosti.

V resnici je s sodelovanjem mogoče storiti mnogo več; poglejmo si primer. Evropski znanstveno raziskovalni center CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave) združuje "20 evropskih držav, ima 2.600 polno zaposlenih ljudi, poleg njih pa sodeluje še okrog 7.900 znanstvenikov in inženirjev iz 580 univerz ter raziskovalnih institucij". Posamezna država ali korporacija nikoli ne bi uspela priti do tako pomembnih odkritij in tako zahtevnih tehnoloških rešitev, kakršnih smo priča v CERN-u (odkritje tako imenovanega “božjega delca” v letošnjem letu).

Spremembe od spodaj navzgor

Podoba današnje politike in ekonomije vsekakor ni spodbudna, a to je le “zunanja podoba”. Ljudje na ključnih položajih - politični voditelji in voditelji mednarodnih institucij, šefi bank in drugih finančnih institucij, direktorji večjih ali manjših podjetij, župani in tako dalje - nimajo niti idej niti volje niti interesov, da bi se lotili ključnih sprememb, ki so potrebne, da stopimo s poti, ki nas počasi in vztrajno vodi proti “prepadu in propadu”. Na svet dobesedno gledajo “od zgoraj” in tako se tudi obnašajo.

Pravi vzrok za optimizem je trend sprememb, ki se začenjajo spodaj, med običajnimi ljudmi in postopno spreminjajo strukturo družbe proti vrhu. Danes številni ljudje ustanavljajo gibanja, društva, sprožajo različne pobude, ustanavljajo kooperative in socialna podjetja itd. Skupno tem novim oblikam je, da so demokratično organizirane, da ne delajo za dobiček, da sodelujejo in delajo za splošno blaginjo.

Dostop in delitev pred lastništvom in individualno potrošnjo

Nove ekonomske in družbene oblike dajejo velik pomen dostopu do dobrin in ne nujno lastništvu le-teh. Namesto, da bi kupili vse, kar potrebujemo (individualna potrošnja), si nekatere stvari na različne načine lahko delimo. S tem se zmanjša obremenitev okolja, hkrati pa se povečajo solidarnost, sodelovanje in medsebojna povezanost med ljudmi.

Lahko smo optimistični, a še veliko moramo narediti. Nič ni samoumevno, nič se ne zgodi samo od sebe.