četrtek, 17. februar 2011

Proti privatizaciji skupnih dobrin

Da bi politiki napolnili prazne blagajne, ki so jih temeljito izpraznili, ko so reševali banke, jemljejo, kjer le morejo in prodajajo, kar le morejo. Tako se britanska vlada namenila prodati kar vse javne gozdove (258.000 hektarov).

A predlog je na srečo takoj naletel na odpor. Skupina 38 Degrees je začela s kampanjo Rešimo naše gozdove (Save Our Forests). V kratkem času so zbrali preko pol milijona podpisov pod peticijo za ohranitev gozdov in vlada si je hitro premislila.

Ne samo v Veliki Britaniji, ljudje vsepovsod prepoznavajo pomen skupnih dobrin, ki so pomembne za celotno človeštvo. Skupne dobrine niso nekaj novega, že stari Rimljani so poznali pojem skupnih dobrin oziroma »stvari, ki pripadajo vsem«. Tako je v znamenitem Justinjanovem zakoniku iz leta 533 zapisano (cesar Justinjan je zaslužen, da so zbrali in uredili celotno Rimsko zakonodajo do njegovega časa):
 
»Sledeče stvari so po naravnem zakonu skupne vsem – zrak, tekoče vode, morje in potemtakem tudi morske obale. Nikomur torej ni prepovedan dostop do morske obale, pod pogojem, da se vzdrži poškodovanja hiš, spomenikov in zgradb na splošno; kajti te niso, kot je morje samo, predmet zakona narodov.«

Rimljani so poleg skupnih poznali tudi javne in zasebne dobrine. Danes pa mnogi (še vedno) zagovarjajo stališče, da je edino z zasebno lastnino mogoče učinkovito upravljati. Že res, da potrebujemo tudi zasebno lastnino, a nekatere stvari so preveč pomembne za celotno človeštvo in okoljsko ravnovesje, da bi zasebniki z njimi počeli, kar koli se jim pač zljubi.

Dobrine, ki so ključnega pomena za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb in za obstoj celotnega planeta morajo imeti poseben status in z njimi preprosto ne bi smeli trgovati in špekulirati, medsebojna delitev in skrb zanje sta edina načina, kako ravnati z njimi.

Poleg skupnih dobrin, ki so jih poznali že Stari Rimljani (zrak, tekoče vode, morje in morske obale), lahko danes rečemo, da so skupne dobrine še: gozdovi, rodovitna zemlja, energetski viri, pa tudi znanje, kulturna dediščina, internet in še nekatere druge dobrine pomembne za človeštvo kot celoto.

Zato lahko samo pozdravimo Britance, ki so prepoznali pomen gozdov kot dobrine pomembne za vse. A ne, da tudi pri nas ne poznamo takšnih akcij; na primer aktivnosti za zaščito zraka v Trbovlju in okolici (Eko krog), akcija Očistimo Slovenijo in podobne, spadajo v kategorijo zaščite skupnih dobrin človeštva.

petek, 11. februar 2011

Rentalic in NeighborGoods - zakaj imeti stvari samo zase


Rentalic 

Rentalic je neposredni spletni trg (neposredno med dvema osebama), ki omogoča, da stvari, ki jih ne potrebujete ponudite drugim v najem – za plačilo. V najem je mogoče dati praktično karkoli: športne rekvizite, vrtno in hišno orodje, igrače, zunanji žar, računalniško opremo, kose pohištva, fotoaparate, knjige, modne dodatke in še in še stvari.

Koristi imajo tako tisti, ki dajejo v najem in tisti, ki najemajo. Prvi nekaj zaslužijo s stvarmi, ki jih ne potrebujejo, drugi pa poceni pridejo do stvari, ki jih za določen čas potrebujejo. Stvari so bolje izkoriščene, pa še ni potrebno kupovati vedno novih.

NeighborGoods 

NeighborGoods (Sosedske dobrine) je spletno socialno-ekonomsko omrežje za izposojanje in posojanje različnih dobrin. Spletna stran omogoča, da se člani odločajo kdaj, kaj in komu bo posojali, na drugi strani pa kaj in kdaj bi si radi kakšno stvar izposodili.

Celotni postopek posojanja in izposojanja je brezplačen, samo verifikacija posameznikovega računa (ki ni obvezna) stane 4,99 $, kar članom prinese določene dodatne ugodnosti. Posamezniki se med seboj lahko dogovorijo za brezplačno izposojo/posojo, za določen depozit (ki se unovči, če pride do poškodbe stvari) ali za določeno najemnino.

»Pred dvemi leti je vsakdo mislil, da smo popolnoma nori,« je povedala 32-letna Micki Krimmel, ustanoviteljica NeighborGoods. Pravi, da njen uspeh temelji na »želji po skupnosti, želji po bolj trajnostnem načinu življenja in nenazadnje, gre za ekonomijo.«

Medtem, ko gre v svetu trend h graditvi in krepitvi sosedskih skupnosti, celo v ZDA, pa gremo pri nas v smeri rušenja teh izjemno pomembnih medsebojnih odnosov, saj se sosedska pomoč celo kaznuje.

nedelja, 6. februar 2011

Ekonomija prihodnosti

Že v bližnji prihodnosti bomo priče naglemu nastajanju novih ekonomskih oblik, ki jih s skupnim imenom lahko poimenujemo ekonomija delitve. Bistvena razlika – v primerjavi z današnjo ekonomijo – bo v spremenjenih vzorcih potrošnje, ki ne bo več izključno individualistična, nakup pa ne bo več prevladujoča oblika dostopa do dobrin.

Nekatere dobrine bomo v prihodnosti uporabljali skupaj oziroma si jih bomo delili, zato bomo poleg individualistične lahko govorili tudi o sodelovalni potrošnji. Ker vemo, da se nekatere naše dobrine, ki jih imamo v lasti (npr. avtomobili, različni hišni pripomočki, oblačila, knjige itd.) slabo izkoriščene, jih na različne načine lahko uporablja več ljudi.

Možnosti delitve dobrin so praktično neomejene; lahko gre za izmenjavo, oddajo in najem, izposojo, podarjanje; nekatere oblike so komercialne, druge ne; nekatere oblike delitve organizirajo podjetja, lokalne skupnosti in druge organizacije, druge pa različna gibanja, ki si prizadevajo za večjo kvaliteto življenja, vsem pa je skupno, da posamezno dobrino uporablja oziroma si jo deli več ljudi.

Večino oblik delitve dobrin podpirajo nove informacijsko komunikacijske oblike, ki omogočajo povezovanje v socialno-ekonomska omrežja. Znotraj omrežij se informacije delijo med vsemi uporabniki, kar pomeni, da vsi vedo, kdaj je kakšna dobrina na voljo, hkrati pa tudi o njeni kvaliteti, uporabnosti in načinu uporabe.

Z ekonomijo delitve, ki temelji na sodelovanju in z vse bolj popularnimi gibanji za počasnejše in preprostejše življenje, bomo zmanjšali pritisk na naravne vire in okolje na splošno (manj odpadkov in izpustov v ozračje). S spremenjenimi vzorci potrošnje se bo začel spreminjati tudi proizvodni in distribucijski sektor ekonomije in sicer v smislu bolj kvalitetnih izdelkov in drugačnemu pristopu do uporabnikov (uporabnost in dostop do izdelkov, ne pa zgolj njihova prodaja).

Kljub novim oblikam, pa bo preživela tudi klasična potrošnja, saj nekatere dobrine preprosto potrebujemo zase (npr. hrano, perilo, različne osebne predmete), a tudi tu so mogoče številne spremembe (lokalna proizvodnja in potrošnja, organizirano nakupovanje nekaterih dobrin itd.)

Ekonomija delitve, preprostejši in počasnejši način življenja ter uvajanje novih, bolj zelenih tehnologij so torej kombinacija, ki omogoča trajen družbeni razvoj in pravičnejše medsebojne odnose – tako v lokalnih kot v globalni skupnosti.

torek, 1. februar 2011

Stara roba nova raba – nov odnos do dobrin

Zelo zanimiva oblika, ki jo vsaj deloma lahko uvrstimo med oblike medsebojne delitve, je posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba nova raba, ki jo vodi Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.

Namen posredovalnice, ki je organizirana kot socialno podjetje, ni samo, da se rabljeni predmeti »dajo ponovno v promet«, temveč tudi zaposlovanje marginaliziranih skupin prebivalstva.

Ljudje, ki imajo stare in še uporabne predmete (seznam) jih lahko donirajo posredovalnici, kjer jih kdorkoli lahko po nizki ceni kupi. Zaslužek je namenjen za plačilo zaposlenih v posredovalnici – ljudi z družbenega dna, za katere na trgu dela praktično ni prostora. Korist imajo še kupci, ki poceni pridejo do povsem uporabnih predmetov in okolje, saj se vsaj malo zmanjša obseg smetišč.

Recikl Bicikl

Zanimiv je tudi projekt skupine slovenskih študentov Recikl Bicikl, ki zbirajo stara kolesa in jih ponovno naredijo uporabne.

S projektom želijo študentje, predvsem med mladimi, prispevati k (Vizija projekta):

- zdravemu življenjskemu slogu
- gibanju mladih
- trajnostni rabi dobrin
- izboljšani kakovosti zraka
- vključenosti mladih
- spodbujanju kreativnosti mladih
- pridobivanju novih znanj in izkušenj

Tako posredovalnica Stara roba nova raba kot projekt Recikl bicikl spreminjata naš pogled na dobrine. Dobrina ni samo stvar, ki jo kupimo, uporabimo in (čim prej) zavržemo, temveč stvar, ki nas združuje, spodbuja k ustvarjalnosti in nam seveda omogoča preživetje.

Res moramo spremeniti naš odnos do dobrin – že ime nam pove, da gre za nekaj dobrega.