torek, 28. december 2010

Kar je moje, je tvoje (naše)

Današnja ekonomija je izrazito individualistična. Posameznik je tisti, ki naj bi imel v lasti vsako dobrino, ki jo potrebuje. Podjetja oglaševanje svojih izdelke vedno naslavljajo na potrebe posameznika oziroma še večkrat na njegove želje. Družbeni status posameznika je pogojen z lastništvom dobrin (“več imaš, več veljaš”); imeti ima prednost pred uporabljati. Tudi ljudje v preteklosti so imeli svoje stvari, a mnogo so jih uporabljali skupaj oziroma so si jih posojali ali delili.

In ne samo to, stvari morajo biti danes vedno nove, moderne, modne; ko niso, jim zavržemo, četudi so še uporabne ali skoraj nove. Tudi to je fenomen našega časa, na odpadih konča neskončno še uporabnih stvari, ki bi mnogim koristile še dolgo časa.

Lahko v sodobnem času spremenimo odnos do dobrin in jih začnemo uporabljati drugače. V izjemni knjigi Kar je moje, je tvoje: Rast sodelovalne potrošnje (What's Mine Is Yours: The Rise of Collaborative Consumption) sta avtorja Rachel Botsman in Roo Rogers popisala pravo »eksplozijo« novih ekonomskih oblik, ki temeljijo na medsebojni delitvi in novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah.

Dejansko lahko opazimo izjemen premik od načela individualne potrošnje k načelu sodelovalne potrošnje, kjer je ena dobrina dostopna več ljudem ali povedano drugače: eno dobrino lahko uporablja (si deli) več ljudi; npr. avto, kolo.

Takšne oblike niso nekaj novega, a doslej smo jih poznali samo v okviru manjših skupnosti (predvsem v družinah). Sodobne tehnologije pa nam zdaj omogoča, da to storimo na mnogo širši ravni, s čimer se bistveno poveča dostopnost do dobrin (zmanjšanje revščine), hkrati pa jih potrebujemo manj (manjše obremenitve okolja). Sodelovalna potrošnja, ki je del ekonomije delitve, pomeni tudi krepitev družbenih vezi.

petek, 24. december 2010

Kiva – krediti, ki spreminjajo življenja

Čeprav je pretirano kreditiranje (med drugim) krivo za današnjo ekonomsko krizo, pa je kreditiranje lahko tudi pot za rešitev iz revščine. A ne gre za kreditiranje velikih finančnih institucij (Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada in velikih bank), ki pogosto naredijo več škode kot koristi, temveč za posojanje običajnih ljudi običajnim ljudem.

Ljudje iz bogatejših delov sveta, ki lahko pogrešijo manjše vsote denarja (npr. 25 €) s tem denarjem veliko pripomorejo k boljšemu življenju posameznikov, družin in skupnosti iz revnejših delov sveta.

Kiva

Kiva je organizacija, ki omogoča ljudem, da preko spleta posojajo denar obstoječim institucijam za mikrofinaciranje, te pa denar posojajo malim podjetnikom in kmetovalcem ter študentom iz revnejših predelov sveta. S kombinacijo mikrofinanciranja in spleta, Kiva gradi globalno skupnost ljudi povezanih preko posojanja, katerega glavni namen je boj proti revščini.

Organizacija Kiva deluje iz prepričanja, da:

- so ljudje po naravi velikodušni in radi pomagajo drugim, če imajo za to pošteno možnost;
- so revni zelo motivirani in zelo uspešni, če le imajo priložnost;
- se s povezovanjem ljudi ustvarjajo medčloveški odnosi, ki presegajo finančne transakcije in gradi se globalna skupnost, kjer si ljudje izkazujejo podporo in se pogum.

Do 19. septembra 2010 je bilo preko organizacije Kiva izdanih preko 160 milijonov $ več kot 750.000 posojilojemalcem, povprečno posojilo je znašalo dobrih 380 $. Stopnja vračanja je dosegla 98,99 %, kar daleč presega »običajno« vračanje kreditov bankam.

Posameznik lahko posodi tudi majhne vsote (a ne manj kot 25 $), ki se združujejo v primerno velik kredit. Posojanje in vračanje denarja posojilodajalcem poteka preko varnega spletnega sistema PayPal. Ko se denar vrne, ga lahko posojilodajalec obdrži ali pa ga ponovno posodi.

Na spletni strani organizacije so zabeležene zgodbe in fotografije ljudi, ki so prejeli ali želijo kredite. Kiva - beseda 'kiva' v svahiliju pomeni "sporazum" ali "enotnost" – je dokaz, da je denar moč (energija), ki jo lahko usmerimo v splošno dobro ali pa v destruktivne namene (za špekulacije, vojne, potrošnjo luksuznih dobrin itd.).

Kreditiranje, kot ga omogoča organizacija Kiva ni klasično bančno kreditiranje. Gre prej za “investiranje” v ljudi v revnih državah, ki si s prejetimi sredstvi lahko zagotovijo lastno blaginjo. Vemo namreč, da je enostranska in enkratna pomoč pogosto povsem neučinkovita in ima le redko dolgoročne učinke. Pri Kivi pa ljudje dobijo sredstva za aktivnosti (kmetovanje, malo podjetništvo), ki jim omogočijo tako boljše življenje kot za vračilo sredstev. Temu sistemu bi lahko rekli tudi dobrodelno kreditiranje.

Viri: Kiva, Wikipedia, Share Slovenija

sobota, 18. december 2010

Sejem medsebojne delitve

Koliko stvari – še povsem uporabnih – nam leži v predalih, v omarah, na policah? Veliko, vsaj pri večini pripadnikov potrošniške družbe. Kako jih dati komu drugemu, ki jih bo z veseljem uporabljal, hkrati pa dobiti nekaj zase ali za svoje bližnje, prijatelje? Na zelo enostaven način je mogoče organizirati sejem, kakršnega so organizirali v centru CIRIUS Kamnik.

CIRIUS-ov SEJEM MEDSEBOJNE DELITVE

(Objavljeno v: Kamničan.si)

V petek, 17. decembra 2010, je v centru CIRIUS Kamnik potekal čisto poseben sejem, poimenovan »Sejem medsebojne delitve«. V čem je bil ta sejem tako poseben?

Zaposleni, učenci in dijaki so lahko od ponedeljka do četrtka prinesli eno ali več rabljenih stvari; na primer knjige, CD-je, DVD-je, družabne igre, igrače, oblačila. Za vsako prinešeno stvar je vsakdo prejel po en kuponček, ki jih je oblikoval absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Martin Fujan iz Kamnika.

Vse prinešene stvari so bile v petek, na dan sejma, razpostavljene na stojnicah. Z vsakim kupončkom je bilo mogoče »kupiti« eno stvar po izbiri. Kupončki pa so lahko služili tudi kot darilo, saj so jih tisti, ki so jih imeli več (ker so prinesli več stvari) lahko podarili drugim. Poleg tega pa je bilo »trgovanje« prav zanimivo in zabavno, saj so bili »prodajalci« in »kupci« kar dijaki sami.

Torej, ne da bi kdorkoli zapravil en sam cent, je potekalo izmenjevanje ali podarjanje – delitev rabljenih stvari. Marsikdo je brez nakupovanja novih stvari (in s tem zapravljanja denarja) prišel do kvalitetnega darila za bližajoče praznike, hkrati pa se »znebil« stvari, ki jih ne potrebuje več. Tisto, kar je za nekoga neuporabno ali odvečno, je za drugega lahko pravi zaklad.

Takšen način medsebojne delitve dobrin je zelo enostavno izpeljati, še zlasti v šolah, društvih in manjših skupnostih, še posebej pa je za to primeren praznični čas.

torek, 14. december 2010

Etsy - ustvarjalnost, ki povezuje

Etsy je podjetje in hkrati skupnost, ki omogoča ljudem, da izdelujejo različne doma narejene izdelke in jih povezuje s kupci. Podjetje povezuje ljudi, ki izdelujejo ročne izdelke s tistimi, ki jih želijo kupiti.

Za vsak izdelek, ki se uvrsti na njihovo listo, podjetje zaračuna 20 centov (dolarskih) in 3,5 odstotka od vsake prodaje, kar je bistveno manj od klasičnih trgovin, kjer pravi izdelovalci na koncu prejmejo le manjši del končne vrednosti izdelka, v revnejših deželah tudi samo 1 %. Ponavadi se izdelki prodajajo v vrednosti 15 do 20 dolarjev, večinoma pa jih ponujajo ženske.

Poleg doma narejenih izdelkov se v okviru tega sistema ponujajo tudi izdelki starejšega datuma, doma narejene sladkarije in pripomočki za ročno delo. Ponudba je izjemno pestra: keramični, papirni, lesni in stekleni izdelki; igrače, lutke, sveče, poročni dodatki, nakit, kozmetični izdelki; piškoti, sladkarije in še in še - vse seveda ročno delo.

Podjetje Etsy poleg povezovanja izdelovalcev s kupci nudi tudi marketinško in drugo podporo svojim strankam, plačevanje je urejeno preko spletnih sistemov (npr. PayPal). V newyorškem Brooklynu ima podjetje Etsy prostore (Etsy Labs), kjer se izdelovalci lahko srečujejo. Poleg prostora so jim na voljo pripomočki, doniran material; tamkaj so organizirane različne delavnice in posebni dogodki.

Etsy omogoča marsikomu dodaten zaslužek ali sploh zaslužek z domačim delom, drugim pa kvalitetne izdelke, ki jim jih ni potrebno iskati v številnih trgovinah, kjer so pogosto cene še bistveno višje. Koristi so torej obojestranske.

Etsy je torej še ena sodobna ekonomska oblika, ki jo podpirajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, hkrati pa spodbuja ustvarjalnost in povezuje ljudi.

ponedeljek, 06. december 2010

Prednosti delitve dobrin






Če si (nekatere) dobrine delimo z drugimi, nam to prinaša številne koristi, kot posameznikom in kot celotni skupnosti. Predvsem so koristi delitve naslednje:

- prihranimo denar (če imamo stvari izključno v svoji lasti, imamo poleg nakupa še stroške z vzdrževanjem, hranjenjem in varovanjem);

- zmanjša se obremenitev okolja (če več ljudi uporablja eno stvar, se porabi manj naravnih virov, hkrati pa ljudje manj uporabljajo nepotrebne stvari ali storitve; npr., če si avto delimo z drugimi, bolj premislimo, kdaj ga bomo zares uporabili);

- izboljšajo se medsebojne vezi v skupnosti (ljudje, ki skupaj uporabljajo stvari, si tudi drugače pomagajo).

Kaj vse je mogoče deliti?

Prevozna sredstva
Delitev koles je verjetno najbolj razširjena in dodelana oblika delitve dobrin. Organizirajo jo predvsem večja mesta in lokalne skupnosti, ki s tem rešujejo tudi okoljske probleme in probleme javnega prevoza. Poleg tega je precej razvita tudi delitev avtomobilov in celo jaht ter letal. (Primeri: B-cycle, Zipcar, ShareZen)

Obdelovalno zemljo
Nekateri imajo zemljo - gredico, vrt, manjši park, pa je ne obdelujejo (bodisi ker nimajo časa bodisi ker fizično ne zmorejo), drugi imajo željo, da bi obdelovali zemljo, pa je nimajo. Zato obstajajo spletne skupnosti, ki omogočajo delitev te ključne človekove dobrine; “plačilo” se ne izvaja z denarjem, temveč z delom pridelka (Primera: Landshare, SharedEarth)

Bivalni prostor
Soba, stanovanje ali hiša; če jih določen čas ne potrebujete, jih ponudite drugim, ki jih potrebujejo - kot turisti, popotniki, poslovneži itd. (Primera: Airbnb - komercialno, CouchSurfing - brezplačno)

Oblačila
Veliko oblačil uporabljamo le kratek čas, še zlasti otroška. Enostavno jih ponudimo na spletu in pošljemo tistemu, ki bi jih želel imeti, prav tako si mi lahko pridobimo oblačila od drugih. (Primeri: ThredUp, Bigwardrobe, Clothing Exchange - kot sejem)

Knjige, CD, DVD
Doma imamo veliko knjig, CD-jev, DVD-jev, ki jih ne bomo nikoli več prebrali ali pogledali, lahko pa jih enostavno delimo z drugimi. (Primeri: Swap Books, Swap DVD, Swap CD; Project Gutenberg, Sharing Books - prosto dostopne knjige v digitalni obliki)

Spretnosti
Mogoče lahko nekomu prepleskamo stanovanje, nekdo drug pa nam popravi računalnik ali kar koli drugega. (Primer: Časovna banka)

Mikrokredite (denar)
Z majhno vsoto lahko pomagate ljudem v revnejšem delu sveta; denar dobite nazaj, hkrati pa dejansko pomagate ljudem iz revščine - bolj, kot če zgolj dajete pomoč dobrodelnim organizacijam, kar seveda tudi ni napačno. (Primer: Kiva)

In še bi lahko naštevali. Praktično vsak dan se pojavljajo nove oblike delitve dobrin, vsem pa je skupno, da za svoje delovanje uporabljajo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Seveda je prav, da bomo še naprej imeli nekatere stvari v osebni ali družinski lasti, a marsikaj si bomo v prihodnosti lahko delili.

Možnosti so praktično neomejene, prav tako tudi organizacijske oblike delitve (profitno podjetje, neprofitno podjetje, nevladne organizacije, društva; v okviru lokalnih skupnosti itd.). Nove tehnologije tako povzročajo družbeno (Wikipedia, Wikileaks; Facebook, Twitter itd.), prav tako pa tudi ekonomsko revolucijo.